V polkrožnem loku se od gradu mimo Vodovodnega stopa pa vse do nekdanjega Narodnega doma vije Ulica stare pravde, nekdaj imenovana Gasa po nemški besedi Gasse za ulico. V uporabi je bilo tudi ime Oleandergasse, saj so v času Avstro-Ogrske in v prvi polovici 20. stoletja pred hišami zasajeni oleandri predstavljali prepoznaven del podobe ulice.
V preteklih stoletjih se je večina brežiških meščanov preživljala z obrtjo. Ta je predstavljala glavni ali dodatni vir zaslužka. Po številu obrtnikov je izstopala ravno Gasa. V hiši pri Vodovodnem stolpu je imel svojo obrt kovač, naprej v ulici pa so si sledili še ključavničar, lončar, krojači, čevljarji in številni drugi. V hišah so bivali tudi stanovalci drugih poklicev, kot so zdravniki, veterinar, uradniki, mostninar in arhitekt. Najemniki so bili tudi iz neobrtnih dejavnosti; sredi 19. stoletja so namreč imeli prostore v ulici tudi dom za ostarele, prva javna bolnišnica, kasneje pa še otroški vrtec in žrebčarna.
Obrtne delavnice so že dolgo nazaj zaprle svoja vrata, toda strnjene hiše v Gasi ostajajo naseljene. Na njihovih hrbtnih straneh je še danes viden del ohranjenega vzhodnega mestnega obzidja iz 16. stoletja. Na južnem koncu te urejene ulice stoji klop ljubezni, pripravno izhodišče za odkrivanje mestnega središča in priložnost za čudovito fotografijo ulice same in Vodovodnega stolpa, ki zaključuje pogled vzdolž uličnega niza.
