Dvoramno stopnišče brežiškega gradu je bilo po naročilu tedanjega lastnika Ignaca Marije Attemsa poslikano okoli leta 1720. Freske z naslikanimi arhitekturnimi elementi vzbujajo prepričljivo iluzijo neskončnega prostora, v katerem so upodobljena božanstva iz grško-rimske antične mitologije. Podobno kot v Viteški dvorani gre tudi tu deloma za alegorije štirih elementov: osrednji stenski del freske na primer uprizarja grškega vrhovnega boga Zevsa z njegovim atributom orla, ki simbolizira element zraka. Orel simbolizira tudi vid, božanstva na freskah pa preostale izmed petih čutov. Baročni ustvarjalci so pogosto upodabljali čute preko personifikacij in grof Ignac Marija Attems je bil ljubitelj takšnega sloga.
Med upodobljenimi božanstvi na freskah predstavlja Hermes s trobento sluh, Psiha, upodobljena z moškim, ki strmi v njeno zrcalo kakor orel, simbolizira vid, Zevsov potomec in junak Heraklej s kijem v roki je prispodoba za tip, medtem ko rimska boginja ljubezni in lepote Venera s čašo vina skupaj z bogom vina in praznovanja Bakhusom pooseblja okus.
