Brežice so bile vse od srednjega veka obdane z obzidjem, ki je varovalo mesto in njegove prebivalce. V drugi polovici 16. stoletja so v času turških vpadov in kmečkih uporov staro obzidje močno utrdili, da je bilo visoko 6,6 metrov in široko 1,9 metra. Dodatno je mesto s severne, južne in vzhodne strani varoval sedem metrov globok obrambni jarek, z zahodne strani pa reka Sava, ki je takrat tekla tik pod hišami na Ulici prvih borcev skozi Vrbino.
Obzidje je obkrožalo območje današnjega starega mestnega jedra. Glavna vhoda v mesto so predstavljala severna in južna mestna vrata, ki so bila zgrajena v obliki masivnega stolpa. Vstop je bil mogoč tudi skozi manjša vrata na vzhodni strani. Za nadzor nad prihajajočimi v mesto so neprestano skrbeli stražarji, na vogalih obzidja so se dvigali obrambni stolpi ovalnih oblik.
V 18. stoletju so obzidje pričeli odstranjevati in do danes so se ohranili le posamezni deli z vzhodne, severne in zahodne strani. V svoji prvotni višini se je staro mestno obzidje ohranilo vzdolž Ulice stare pravde. Tam si je na območju današnje pošte možno ogledati tudi ostanek kamnitega zidu, ki je bil nekoč del mestnega obzidja. Poleg zidu so bili na tem mestu odkriti tudi ostanki obrambnega stolpa. Njegov tloris je nakazan v kletnih prostorih brežiške pošte. Ogledati si jih je možno skozi velika kletna okna, ki se nahajajo ob obzidju.
