Konec 19. stoletja je bil v Brežicah kot tretji na Slovenskem ustanovljen Narodni dom. Predstavljal je kulturno in politično središče brežiških Slovencev. V njem se je nahajala knjižnica s čitalnico ter prostori za slovenske politične stranke in društva; prav tako so imeli tam prostore nekateri brežiški obrtniki. Dom je slovel kot središče družabnega in društvenega življenja, z ustanovitvijo brežiškega sokolskega društva pa sta doživela razcvet tudi šport in kultura. Slovesne otvoritve nove stavbe leta 1904 so se udeležili gostje iz Zagreba, Maribora in Ljubljane.
Pri postavitvi Narodnega doma je imel pomembno vlogo Brežičan Ivan Dečko, sicer prvi slovenski poslanec v deželnem zboru Avstro-Ogrske, ki si je prizadeval za uveljavitev slovenskega jezika v političnem življenju v slovenskih deželah tedanje monarhije. Uradni jezik je bila namreč v tistem času nemščina. V 19. in prvi polovici 20. stoletja so imeli v Brežicah pomembno vlogo Nemci. Narodni dom je bil tako z vsem svojim dogajanjem svojevrstna protiutež brežiškemu Nemškemu domu na vogalu iste ulice.
Nemški okupator je na veliki četrtek aprila 1941 zasedel celotno mesto. Med drugo svetovno vojno je bil Narodni dom, ki je predtem dolgo veljal za najbolj slikovito mestno poslopje, poškodovan, balkon je bil uničen. Po obnovi je stavba služila različnim namenom: v njej je bil Dom Jugoslovanske ljudske armade, kinodvorana, na koncu 20. stoletja tudi Hotel Turist. Danes so v stavbi prostori banke in Finančne uprave Republike Slovenije.
