Cerkev sv. Lovrenca stoji ob glavni ulici sredi starega mestnega jedra. Pisno se prvič omenja v 12. stoletju. Ime je dobila po priljubljenem svetniku sv. Lovrencu, zavetniku revežev, gasilcev, steklopihalcev, kuharjev, likalk; varoval naj bi pred opeklinami, bolečinami v hrbtu in vročico. Verniki se k njemu obračajo s prošnjami za verne duše v vicah in za dobro letino. Ime Lovrenc pomeni »okrašen z lovorjem«.
Prvotna cerkev je stala na zahodnem robu glavne ulice nad nekdanjo strugo reke Save, ki je tedaj tekla tik pod mestom. Po hudi poplavi januarja 1781 je v Savo zgrmelo pokopališče župnijske cerkve, cerkvi pa je grozilo, da se bo porušila, zato so jo izpraznili. Zadnje bogoslužje v njej se je odvilo 25. marca istega leta.
Današnja enoladijska cerkev s kvadratnim tlorisom in porezanimi vogali je bila postavljena leta 1782 nasproti prvotne cerkve. Stavba je zasnovana z dvema stranskima kapelama in prezbiterijem s plitko apsido ter zahodnim zvonikom, vključenim v telo ladje in končanim v 19. stoletju. Prezbiterij in ladja sta obokana s češko kapo. Kipa sv. Janeza Nepomuka in sv. Karla Boromejskega v fasadnih nišah sta bila prenesena iz nekdanje frančiškanske cerkve pri današnji Gimnaziji Brežice. Poslikava prezbiterija je delo akademskega slikarja Staneta Kregarja. Po njegovih načrtih so bili izdelani tudi vitraži, ki notranjost cerkve napolnjujejo s pisano svetlobo. V kupoli prezbiterija je upodobljeno poveličevanje sv. Lovrenca. Cerkev ima dva stranska oltarja: sv. Florjana, ki je zavetnik gasilcev in poplav, ter sv. Nikolaja, zavetnika mornarjev, brodarjev in ribičev.
