Knjižnica Brežice

Knjižnica Brežice

Knjižnica Brežice, ki po zaslugi arhitektke Nataše Filipčić predstavlja zgled tovrstne ustanove kot reprezentančnega objekta ter urbanističnega in umetniškega dosežka, zasnovanega s prenovitvijo in razširitvijo starega dela zgradbe, je današnjo podobo dobila leta 2006.

Arhitektura po konceptualni in materialni strukturi ustreza zahtevam družbene ustanove in vsakdanjega življenja, loveč ravnotežje med lepim in družbenim, med osebnim in predpisanim, in je povezana s kulturo in duhovno stvarnostjo svojega časa. V svojem bistvu se sooča z vprašanji človeškega obstoja v prostoru in času in je orodje, ki tema dvema razsežnostma daje človeško mero. Bistveno duhovno nalogo arhitekture predstavljata prilagajanje in povezovanje.

Koncept oblikovanja objekta Knjižnice Brežice je arhitektka opredelila kot »izrazito in čutno povezovanje – obstoječega in novega, zunanjega in notranjega, funkcije in oblike – potez celotnega objekta, ne le dozidave«.

Zunanje posebnosti zgradbe predstavljajo oblikovno poudarjeni vezni elementi (vezne stene in strehe; elementi panojev in vencev; ciljane steklene stene), ki postopoma uresničujejo načelo povezovanja, da bi kulminacijo dosegli v Župančičevih besedah Tu, tu se žile življenja stekajo, pota vesoljstva tukaj se sekajo …, zapisanih na steklenem delu vhodne fasade.

Notranjost zaznamuje fluidnost prostora, v katerem je hitro opazen osnovni koncept vsesplošne povezanosti in intenzivne komunikacije med zunanjim in notranjim, saj isti vezni elementi definirajo zunanjost in notranjost objekta – vse ostalo (tlakovne prvine, izbira barv, oblikovanje opreme) samo sledi logiki urejevanja, tako da nič ne dominira niti se ne deli, temveč nakazuje in usmerja … ter učinkuje rahlo razpršeno.

Ker arhitektura prostor preoblikuje, umeščajoč vanj človeka, in hkrati spreminja tudi človekovo naravo in postavitev prostora, celoten projekt predstavlja več kot le prizidek, kajti arhitektka je ustvarila zgradbo, ki deluje kot dom. Splošne knjižnice danes niso več samo klasična izposojevališča knjig, marveč tudi informacijska in izobraževalna središča ter pomembna socialna stičišča. Za uporabnike postajajo tretji življenjski prostor, prijazen in primeren za pridobivanje znanja in informacij ter za druženje in preživljanje prostega časa.

Z obnovitvijo in razširitvijo zgradbe je Knjižnica Brežice pridobila tudi lep, velik prostor za prireditvene in razstavne dejavnosti. Prostorna dvorana nosi ime Savice Zorko, ki je bila po drugi svetovni vojni prva in dolgoletna knjižničarka; za svoje prizadevno delo je prejela mnogo priznanj, med njimi prestižno Čopovo diplomo za doseganje uspehov v bibliotekarski stroki. Strokovnosti in visokim standardom gospe Zorko danes sledi tudi nova generacija knjižničarjev, ki skušajo z organizacijo različnih oblik kulturnih prireditev knjižnico tudi tako približati lokalnemu okolju. V dvorani potekajo prireditve, ki jih Knjižnica Brežice organizira sama ali v sodelovanju z različnimi organizacijami, društvi in zavodi. Dvorano je možno tudi najeti.

Na spletnem portalu Knjižnične zgradbe (Librarybuildings), na katerem so predstavljene najlepše knjižnice Evrope, je sedem slovenskih splošnih knjižnic, med njimi tudi Knjižnica Brežice. Spletni portal je nastal z željo povezati evropske splošne knjižnice, ki predstavljajo zgled dobre prakse na področju arhitekture ter oblikovanja knjižničnega prostora in zgradbe. Poudarek je na knjižnici kot reprezentančnem objektu ter urbanističnem in umetniškem dosežku. Vsaka knjižnica je na portalu predstavljena z opisom in fotografijami, domača brežiška tako: https://librarybuildings.info/slovenia/brezice-public-library. 

Zgodovinski razvoj knjižničarstva v Brežicah pa je bil sledeč: https://knjiznica-brezice.si/o-knjiznici/zgodovina-delovanja/.