Letošnja tema je zmanjšanje odpadne hrane, ki v Evropski uniji letno presega 58 milijonov ton – kar 54 odstotkov te nastane v gospodinjstvih; v Sloveniji je bilo lani po podatkih državnega statističnega urada zavrženih 165.000 ton hrane.
K odpadni hrani štejemo tudi olupke, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki ne spadajo med užitni del, saj v nobenem trenutku niso primerni za prehrano ljudi. V skupni količini odpadne hrane po ocenah predstavlja 63 % ali 104.000 ton. To pomeni, da smo lani zavrgli nekaj manj kot 61.000 ton še užitne hrane, povprečno 29 kilogramov na prebivalca oz. 79 gramov na prebivalca na dan.
Zmanjšanje količine zavržene hrane ni le odgovornost velikih korporacij, gostinskih obratov ali vlad, temveč tudi vsakega posameznika. Zavedati se moramo, da ima hrana, ki jo zavržemo, dvojni vpliv – predstavlja izgubo dragocenih naravnih virov, potrebnih za pridelavo, predelavo in transport, hkrati pa z razpadanjem na odlagališčih povečuje emisije toplogrednih plinov.
Kako zmanjšati količino odpadne hrane v vsakdanjem življenju?
Odpadna hrana je velik problem, ki vpliva na okolje, gospodarstvo in družbo. Z majhnimi spremembami v nakupovalnih, kuharskih in prehranjevalnih navadah lahko vsakdo prispeva k zmanjšanju količine zavržene hrane. Hkrati s tem varujemo naravne vire, prihranimo denar in zmanjšujemo uporabo embalaže. Tukaj je nekaj nasvetov, kako to doseči:
1. Načrtovanje in premišljeno nakupovanje
- Kupujmo le, kar potrebujemo. Akcije, kot je "plačaj eno, dobiš dve," pogosto vodijo v pretirano nakupovanje. Kupujmo le toliko hrane, kolikor je lahko porabimo.
- Pripravimo nakupovalni seznam. Pred nakupom preverimo zalogo doma. Nakupovalni seznam nam pomaga osredotočeno nakupovati in zmanjšati impulzivne nakupe.
- Ne nakupujmo lačni. Lačni smo bolj nagnjeni k nakupu več hrane, kot jo potrebujemo.
- Naredimo si tedenski načrt jedilnika. Tako točno vemo kaj bomo jedli in porabimo sestavine, ki jih že imamo doma.
2. Razumevanje označb na živilih
- "Porabiti do": Označuje datum, do katerega je živilo varno za uporabo. Po tem datumu ga ne smemo zaužiti.
- "Uporabno najmanj do": Po tem datumu živilo morda izgubi nekaj kakovosti (okus, tekstura), a je pogosto še vedno varno za uživanje. Preverimo videz, vonj in okus.
3. Shranjevanje in pravilna uporaba živil
- Zamrzovanje. Hrano, ki je ne bomo porabili, zamrznemo. Tako ohranimo kakovost in si prihranimo čas pri pripravi obrokov.
- Ustrezno shranjevanje. Živila shranjujmo v hladilniku (1–5 °C) ali zamrzovalniku (-18 °C). Preverjajmo etikete glede pravilnega shranjevanja.
- Rotirajmo zaloge. Nove izdelke zložimo za starejšimi, da prej porabimo tista živila, ki se bližajo izteku roka uporabe.
4. Uporaba ostankov hrane
- Kreativno kuhanje. Ostanke zelenjave lahko uporabimo v juhah, enolončnicah ali omletah. Prezrelo sadje je primerno za smutije, kompote ali pecivo.
- Shranjevanje obrokov. Preostanke hranimo v posodah in jih uporabimo za naslednji obrok ali kot prigrizek.
- Prilagodimo velikost porcij. Začnimo z manjšo porcijo; hrano si lahko vedno naložimo še enkrat.
5. Zmanjšanje odpadne hrane na delovnem mestu
- V menzi ali kantini: Vzemimo le toliko, kolikor lahko pojemo, ali prosimo za manjše porcije.
- Hladilnik v pisarni: Redno preverjajmo shranjeno hrano, da ne bo ostala neuporabljena.
- Deljenje znanja: S sodelavci delimo nasvete o zmanjševanju odpadne hrane.
6. Odgovornost gostinskih obratov
- Manjši jedilniki. Manjša izbira zmanjšuje tveganje za zavržke.
- Pravilno shranjevanje. Uporaba sistema FIFO (prvi noter, prvi ven) pomaga zmanjšati pokvarjena živila.
- Manjše porcije. Gostom ponudimo možnost izbire manjših porcij ali prilog.
7. Deljenje in kompostiranje
- Delimo presežke. Hrano lahko podarimo prijateljem, sorodnikom ali ljudem v stiski.
- Kompostirajmo. Kar ne moremo uporabiti, kompostirajmo in ustvarimo hranilno bogato zemljo za vrt.
S premišljenim načrtovanjem, odgovornim nakupovanjem, pravilnim shranjevanjem in kreativno porabo ostankov lahko vsakdo prispeva k zmanjšanju te težave. Ne gre le za okoljsko odgovornost, temveč tudi za kulturno zavedanje, da hrana nosi vrednost in trud tistih, ki jo pridelujejo. Zmanjšanje odpadne hrane nam lahko izboljša kakovost življenja – prihranimo denar, razvijemo nove kuharske spretnosti, povečamo občutek zadovoljstva in povezanosti v skupnosti.
Pomembno je, da to odgovornost prenesemo tudi na naslednje generacije, jih učimo spoštovanja do hrane in jih vključimo v iskanje rešitev. S skupnimi prizadevanji lahko ustvarimo trajnosten svet, kjer bo hrana obravnavana kot dragocena dobrina, ne pa nekaj, kar zlahka konča v smeteh. Vsaka sprememba, pa naj bo še tako majhna, vodi k velikemu učinku in skrbi za naše okolje.