Preusmeritev na ekološko kmetovanje

Povzetek predavanja: Ekološko kmetijstvo je danes v evropskem prostoru in širše prepoznano kot kmetijski pridelovalni sistem, ki lahko odgovori na večino izzivov s katerimi se sooča globalni prehranski sistem in tudi kmetija na lokalni ravni, ki je pred izzivom kako pridelovati v prihodnje. Odločitev za preusmeritev v ekološko je praviloma odločitev celotne družine in vseh povezanih s kmetijo ter ne le nosilca – pomembni so cilji in vizija razvoja kmetije na dolgi rok. Predstavljeni bodo trendi razvoja kmetijstva v Evropi in Sloveniji, razdelani scenariji prihodnjega razvoja manjših in srednje velikih kmetij ter prednosti/slabosti in priložnosti/ovire za morebitno preusmeritev kmetije v ekološko pridelavo/prirejo/predelavo. Sledila bo seznanitev z zakonodajo, potrebnimi koraki ob preusmeritvi in diskusija o morebitnih težavah ter rešitvah za odpravo glede na kmetijsko panogo.

Ob koncu po podan povzetek koristi, ki jih lahko pričakujemo ob preusmeritvi za nosilca dejavnosti na kmetiji, družino in druge zaposlene na ekološki kmetiji, širšo okolico – regijo, državo in globalno. Ekološko kmetijstvo lahko lokalnemu okolju doprinese neposredne finančne koristi na nivoju kmetije z višjo dodano vrednostjo pridelkov,  dodatnimi neposrednimi plačili na površine, več delovnih mest na kmetijah,… ostalim prebivalcem pa npr. nižje stroške zagotavljanja zdrave pitne vode z preusmeritvijo zemljišč na vodovarstvenih območjih v ekološko kmetijstvo namesto tehnoloških postopkov priprave pitne vode, kot je pokazal primer iz Bavarske in po tem zgledu številni primeri drugod po Evropi.

V ekološkem kmetijstvu manjši izpusti toplogrednih plinov, večja rodovitnost tal in biodiverziteta, visok standard dobrega počutja živali in ekološki pridelki/živila s kar najmanj ostanki pesticidov, težkih kovin in pridelava brez  gensko spremenjenih organizmov omogočajo pridelavo najkakovostnejših živil za potrošnike, pri čemer bi morali še posebej izpostaviti najbolj občutljive skupine (otroke, nosečnice, doječe matere, bolnike, starostnike,…) ter jim zagotavljati čim več ekoloških živil v vsakodnevni prehrani.

Tudi v Posavju in širše v JV Sloveniji najdemo odlične primere dobrih praks ekološkega in biodinamičnega kmetovanja, ki so lahko vzor in lahko postanejo tudi »mentorji« novo zainteresiranim kmetijam v prenosu izkušenj. Zakaj bi se nenehno morali učiti na lastnih napakah? Preko diskusije se lahko že na tem dogodku spletejo prve vezi za prihodnje sodelovanje.

O predavateljici: njeno delo sega na širše področje kmetijstva s poudarkom na zelenjadarstvu, poljedelstvu, ekološkem kmetijstvu, vplivih kmetijstva na okolje in vplivu pridelovalnih sistemov na kakovost hrane. Svoje znanje je izpopolnjevala zlasti v okviru krajših in daljših strokovnih usposabljanj v tujini in preko dodelovanja v mednarodnih združenjih – npr. ENOAT (European Network of Organic Agriculture Teachers), FQH (Food Quality Health), ISOFAR,.. Vodila je več nacionalnih projektov – enega temeljnega in 8 CRP ter sodelovala kot raziskovalka (nedavno je pridobila nov CRP projekt »Inputi v ekološkem kmetijstvu« 2022-2025), sodelovala in/ali koordinirala je slovenski del v več mednarodnih projektih – v zadnjem obdobju dva ERA NET Core Organic (InterVreg in SoilVeg). Poleg pedagoškega dela na UM je izvedla številna predavanja tudi za študente v/iz tujine, kmetijske svetovalce in ostalo strokovno, znanstveno ter drugo javnost in tudi obvezna usposabljanja za v sistem subvencij vključene certificirane kmetije v okviru Programa razvoja podeželja  za leta 2015, 2019 in 2020. Kot visokošolska predavateljica je bila in je še mentorica ali somentorica pri številnih  diplomskih in magistrskih  ter 6 doktorskih nalogah in pri številnih tudi članica komisij za oceno in zagovor. Izvaja predavanja na vseh treh stopnjah študija UM.