Organizacije
Poti
Datoteke
Brežiško jezero
Brežiško jezero (morje) je čudovito tako podnevi kot zvečer, ko se vodna gladina ob sončnem zahodu obarva rdeče.
V kolikor ste ljubitelji sprehodov, bo sprehod ob jezeru prava odločitev. Jezero, ki mu domačini rečemo »Brežiško morje«, s svojima dvema brežinama, »štajersko« in »kranjsko« stranjo, ponuja urejeno pot, primerno za hojo, tek ali kolesarjenje. Štajerska stran ima 6,5 km dolgo pot, ki se razteza od Hidroelektrarne (HE) Brežice ter vse do zapornic jezu Nuklearne elektrarne Krško (NEK). V smeri proti NEK imamo na svoji levi strani Savo, ter na skoraj dosegu roke, na desni strani najprej Vrbino in v daljavi center Brežic. Celotno pot vas bodo spremljali labodi in race, opazimo pa lahko tudi navadno čigro ter rečnega galeba. Za favno je poskrbljeno s štirimi umetno narejenimi otoki, ki se nahajajo v osrednjem delu akumulacijskega jezera. Otočki služijo počivališču za vodne ptice, saj lahko le tam najdejo mir. Jezero je po površini takoj za Ptujskim jezerom, veliko pa je kar za dve Blejski jezeri. Sprehod ob jezeru v večernem času pa je pravi kraj za romantike, kjer nas idiličnost prevzame in kjer lahko uživamo v najlepših sončnih zahodih.
Naravni park Jovsi - kamera v živo
Jovsi je ime 460 ha velikega področja zamočvirjenih travnikov vzdolž reke Sotle med Kapelskimi goricami. Področje je zavarovano kot spomenik narave in območje Nature 2000
Gre za mokrišča, kjer so svoj življenjski prostor našle številne redke in tudi ogrožene rastlinske ter živalske vrste. Jovsi so naravoslovno izjemno bogato območje poplavnega in močvirnega sveta, kjer najdemo zares veliko pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Naravne danosti in ekstenzivno kmetijstvo tako omogočajo ugodne bivalne razmere za okoli 60 ptičjih vrst, med katerimi redno ali občasno prebivajo na tem območju tudi nekatere evropsko pomembne vrste: orel belorepec, zlatovranka, črna štorklja, kozica, id. Omeniti je potrebno tudi dve vrsti, ki prebivata tu in sta v Evropi sicer ogroženi: kosec in črnočeli srakoper. Številčne so tudi prepelice, kobiličarji in bičje trsnice. Poleg ptic so svoj življenjski prostor tu našle tudi mnoge druge živalske vrste – tako je npr. regulirana rečica Šica in nekdanje rečne mrtvice idealno mesto za mrestišča več vrst dvoživk, na obrežnih rastlinah pa boste opazili tudi metulja močvirskega cekinčka.
Poleg zares bogatega živalskega sveta pa je Jovsi tudi naravni prostor za številne rastlinske vrste. Tukaj je mogoče našteti kar 132 rastlinskih vrst, med katerimi se najdejo tudi izjemno redke, npr. navadni kačji jezik, močvirska kukavica, lasasti dristavec in navadna vodna lečica.
Na območju naravnega parka Jovsi obiskovalci lahko obiščete tudi Koščevo pot – gre za 1 km dolgo pot, ki vodi od Kapel pa vse do obrobja parka Jovsi. Pot je označena in urejena z informativnimi tablami. Na koncu poti v Jovsih je opazovalni stolp, v središču naselja pa informacijska soba s panoji in drugimi animacijami.