Nekdanji frančiškanski samostan
| Naslov | Trg izgnancev 14, 8250 Brežice |
Ob sprehodu mimo Gimnazije Brežice verjetno nikoli ne bi pomislil na to, da je stavba nekoč pripadala frančiškanskemu samostanu s cerkvijo sv. Antona Padovanskega. Ustanovili so ga Frankopani med letoma 1660 in 1685, v času, ko so frančiškani s svojim delovanjem močno vplivali na šolstvo, kulturo in socialno življenje v mestu. Dolga desetletja je bil to pomemben verski in izobraževalni center, ki je dajal Brežicam poseben pečat.
Viharna zgodovina in uničenje med drugo svetovno vojno
Življenje te stavbe se je večkrat dramatično spremenilo. Leta 1917 jo je močan potres tako močno poškodoval, da so jo prezidali v enonadstropno stavbo. Največji udarec pa je doživela aprila 1941, ko so Nemci izgnali frančiškane, cerkev porušili in na njenem mestu ustanovili nemško gimnazijo. S tem so Brežice izgubile enega ključnih sakralnih in arhitekturnih spomenikov, ki je močno vplival na identiteto mesta.
Gimnazija Brežice – nova zgodba v starih zidovih
Čeprav samostana ni več, pa stavba še vedno diha v ritmu mladih. Danes tu deluje Gimnazija Brežice, kamor vsak dan vstopajo nove generacije vedoželjnih dijakov.
Pred gimnazijo pa te čaka še ena zgodba – kip Suzane, delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1956. Ta bronasta mladenka, ujeta v igrivem gibu, simbolizira mladost, vedoželjnost in energijo, ki jo nosi vsaka nova generacija. Če jo pogledaš od blizu, ti morda pove kaj o preteklih generacijah gimnazijcev, ki so vsako jutro hodili mimo nje, sanjali velike sanje in iskali svojo pot.
